Komisija za mednarodne odnose Mestne občine Ljubljana ni prejela kopije pisma podpore, ki ga je ljubljanski župan Zoran Janković poslal srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Na vprašanje, ali bo pismo posredoval komisiji, je župan samovoljno odvrnil: »Odgovor je ne. Zakaj bi ga?«
Ta izjava odpira več plasti razmisleka — o politični (ne)odgovornosti, o simboliki takšnih gest ter o razumevanju vloge lokalnih funkcionarjev v širših mednarodnih okvirih.
Če Janković kot župan slovenske prestolnice izrazi podporo predsedniku druge države, četudi zgolj v pisni ali simbolni obliki, to ni več zgolj zasebna gesta. Gre za politično dejanje, ki nosi določeno težo, še posebej, če zadeva voditelja, kot je Vučić, ki je v regiji pogosto predmet političnih polemik in kritik glede demokratizacije, svobode medijev ter odnosa do opozicije.
Čeprav župan ne vodi državne zunanje politike, ima funkcija župana prestolnice simbolno moč. In prav zato bi bilo pričakovano, da takšna dejanja spremljata transparentnost in odgovornost do mestnega sveta ter javnosti.
Po besedah Mojce Sojar, mestne svetnice NSi Ljubljana, Jankovićeva zavrnitev, ki jo spremlja skoraj kljubovalni ton, deluje kot izraz politične arogance in hkrati odpira resno vprašanje: Ali lokalni voditelji razumejo in spoštujejo meje svojih pristojnosti?
“Če župan verjame, da je bila podpora upravičena in iskrena, potem ni nobenega razloga, da bi prikrival vsebino pisma,” je bila jasna Sojarjeva.
Jankovićev odziv daje vtis, da ne priznava nobene odgovornosti do lokalnih institucij ali mestnega sveta, ampak da deluje, kot da je svoj lastni sistem oblasti. To pa je nevarno — ne le za politično kulturo, ampak tudi za zaupanje ljudi v demokratične postopke, preglednost in nadzor oblasti.
Ko izvoljeni predstavnik postane prepričan, da mu ni treba nikomur ničesar pojasnjevati, smo že zelo blizu avtokratskemu razumevanju funkcije, ki ne spada v sodobno demokratično upravljanje.
V NSi Ljubljana so prepričani, da je za zaupanje v institucije pomembno, da takšnih samovoljnih gest župana in njegovih odzivov ne smemo sprejeti kot nekaj običajnega. Potrebno je vztrajati pri jasnih pravilih igre — in pri tem, da je tudi župani Ljubljane odgovoren svojim občanom.
