“V Ljubljani je ogroženih okoli 360 višjih objektov, med njimi je 15 izjemno ogroženih stolpnic, v katerih živi ogromno število ljudi. Locirane so na Štefanovi ulici, Cigaletovi, Pražakovi, Rozmanovi, Hrvatskem trgu, Sketovi ulici, Grablovičevi, Streliški in Hudovernikovi,” je dejal Andrej Pogačnik, predsednik upravnega odbora matične sekcije gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS).
V nadaljevanju je še poudaril, da je to velik problem, ker se stolpnice v Ljubljani rešujejo, stanovalci pa se zavedajo nevarnosti. “V posamezni stolpnici živi okoli 60 družin in uskladiti vse stanovalce je težko, saj bi recimo strošek potresne sanacije znašal približno 20.000 do 30.000 evrov na stanovanje. Tem ljudem bi morali zagotoviti pomoč, da bi na primer del sanacije nepovratno financirala država, za drug del pa bi bili na voljo ugodni krediti,” je še dodal Pogačnik.
Če bi se v letu 2020 zgodil enak potres, kot se je leta 1895, bi bilo po rezultatih stresnega testa poškodovanih med 42.000 in 102.000 stavbami, ekonomska škoda pa bi znašala med 2,5 milijarde in 16,6 milijarde evri.
Pogačnik vidi rešitve v ustanovitvi sklada, ki bi podpiral projekte potresne sanacije in bi se dopolnjeval z Eko skladom. “Institucija, ki ravna z denarjem za energetsko sanacijo objektov, bi lahko imela tudi funkcijo ravnanja z denarjem za potresno sanacijo. S tem bi naredili veliko, ker bi se izognili ustanavljanju nove institucije. Izdelati bi bilo treba akcijski načrt, komu, koliko in pod kakšnimi pogoji. Osnovni princip, ki bi mu morali v vsakem primeru slediti, je, da mora objekt najprej biti potresno varen, šele potem lahko sledi fasada oz. energetska sanacija in vse ostalo,” je zaključil Pogačnik.
Celoten članek si oglejte tukaj.
Vir: MMC