Ob katastrofalnih poplavah avgusta lani so bili v občini Dobrova Polhov Gradec najbolj prizadeti predeli ob vodotokih in v ozkih dolinah, ki so jih zdelale deroče vode in plazovi. A namesto ureditve protipoplavne zaščite porečij Gradaščice in Horjulščice je za državo prioriteta gradnja ogromnega zadrževalnika, od katerega občina Dobrova Polhov Grade ne bi imela praktično nič, bi pa pred poplavnimi vodami s Polhograjskega hribovja ščitil Ljubljano. Čeprav, denimo ob lanskih poplavah, prestolnica takega zadrževalnika sploh ni potrebovala.
Država je že leta 2013, torej še pred silovitimi poplavami, ki so oktobra 2014 zalile ljubljanski Vič, sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane. V 1. fazi del so bili izvedeni tudi nekateri posegi na Gradaščici v občini Dobrova Polhov Gradec, a najpomembnejša sta bila ureditev Gradaščice in zlasti Malega Grabna na območju mestne občine Ljubljana. Druga faza del predvideva gradnjo zadrževalnika, o katerem se govori že desetletja.
Država je odločena zgraditi zadrževalnik, ki bi po nekaterih ocenah lahko degradiral okoli 100 hektarjev kmetijskih površin. Kjer danes rastejo koruza ali sončnice, bo nekoč rasla kvečjemu še trava, nikakor pa ne pridelki.
Da bi bil predlagani zadrževalnik med Dobrovo in ljubljanskimi Vrhovci, na meji z občino Ljubljana, in bi bil tako namenjen predvsem zaščiti Ljubljane, opozarjajo občani okoliških občin, ki ob tem tudi trdijo, da so lanske poplave pokazale, da zadrževalnik Razori za zagotavljanje dodatne poplavne zaščite prestolnice sploh ni več potreben in da bi to veliko bolj zanesljivo zagotovili z obnovo ali rekonstrukcijo.
Vir: Reporter