Igor Pigac, četrtni svetnik v ČS Golovec in podpredsednik Mestnega odbora NSi Ljubljana, je v pogovoru za Radio Ognjišče izpostavil dolgoletno in vse bolj perečo problematiko mirujočega prometa v Štepanjskem naselju.
Pigac je poudaril, da težave s parkiranjem v Štepanjskem naselju niso nove, temveč imajo dolgo zgodovino, ki sega vse do začetkov gradnje prvih stanovanjskih blokov. Takrat je normativ predvideval zgolj 0,7 parkirnega mesta na stanovanje, kar je morda ustrezalo razmeram tistega časa, danes pa je povsem neprimerno. V naslednjih štiridesetih letih se je prometna realnost bistveno spremenila – danes ima skoraj vsako stanovanje vsaj en avtomobil, pogosto pa dva, zaradi česar obstoječa brezplačna parkirišča preprosto ne zadoščajo več.
Po njegovih besedah bi moral biti normativ pri gradnji novih stanovanj najmanj 1,5 parkirnega mesta na stanovanje, če želi mesto slediti dejanskim potrebam prebivalcev. Študije, opravljene v Štepanjskem naselju, namreč kažejo, da je tam vsaj 200 avtomobilov več, kot je na voljo brezplačnih parkirnih mest. Posledično so stanovalci pogosto prisiljeni parkirati na zelenih površinah, pločnikih in celo intervencijskih poteh, saj drugih realnih možnosti nimajo.
Igor Pigac je bil kritičen tudi do ravnanja Mestne občine Ljubljana, ki je na določenih lokacijah postavila parkomate na zemljiščih, ki so v lasti etažnih lastnikov stanovanj. Del teh zemljišč je še vedno v postopku pridobivanja oziroma pravnega urejanja, kar med prebivalci povzroča dodatno nezadovoljstvo. Tudi številni zapisi v medijih in na spletu opozarjajo, da uvedba plačljivega parkiranja brez sočasnih alternativ ne rešuje problema, temveč ga le poglablja.
Kot eno ključnih rešitev Pigac vidi izgradnjo novih podzemnih parkirišč, in sicer v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki bi omogočilo hitrejšo in finančno vzdržnejšo izvedbo projektov. Ob tem je izpostavil tudi pomen hitrejšega, bolj zanesljivega in bolje povezanega javnega potniškega prometa, ki bi ljudem ponudil realno alternativo uporabi osebnega avtomobila.
Poleg tega je opozoril na potrebo po celostnem prometnem načrtovanju, ki mora vključevati sodelovanje stanovalcev, boljše upravljanje obstoječih parkirišč, možnost souporabe parkirnih površin ter postopno in premišljeno urejanje parkirne politike.
Zaključil je z opozorilom, da se problematika mirujočega prometa v Štepanjskem naselju ne more reševati zgolj z omejitvami in kaznovanjem, temveč zahteva dolgoročne, sistemske in pravične rešitve, ki bodo izboljšale kakovost bivanja prebivalcev in hkrati omogočile urejen razvoj mesta.
