Po poročanju časopisne hiše Dnevnik se je v začetku maja v enoti Poljane Doma upokojencev Center zaposlilo več tujih delavk, med njimi tri iz Nepala. Kmalu se jim bodo pridružile še sodelavke iz Indije in drugih azijskih držav. Zaposlovanje tujih delavcev v domovih za starejše ni več izjema – je nujen odgovor na akutno pomanjkanje kadra v enem od najobčutljivejših sektorjev našega socialnega sistema.
Gre za področje, kjer so pogoji dela izjemno zahtevni, plačilo pogosto prenizko, odgovornost pa velika – in kjer vsak primanjkljaj ni le številka v kadrovski tabeli, ampak neposreden vpliv na življenje najranljivejših.
Nepalske delavke, kot je 25-letna Rabina Rai, so pokazale srčnost, zagnanost in željo po vključitvi. Stanovalce pozdravljajo v slovenščini, učijo se jezika in slovenskih delovnih običajev. Ob tem poudarjajo, da so v kolektivu lepo sprejete in jim sodelavci pomagajo pri učenju in uvajanju.
V NSi Ljubljana poudarjajo, da čeprav gre pri zaposlovanju tujih delavk za dobrodošlo in srčno pomoč, se za vsem tem skriva resnejše vprašanje: kako smo kot družba prišli do točke, kjer za delo z našimi starostniki ne najdemo več domačih ljudi? To ni le vprašanje kadra, temveč vrednotenja – kdo in kako ceni delo v sociali, koliko smo pripravljeni vlagati v dostojne plače, urejene delovne pogoje in spoštovanje poklicev, ki vsak dan skrbijo za najranljivejše.
Direktorica doma starostnikov Center, Zlata Marin, opozarja: “Trenutni pogoji dela – minimalna plača, zahtevne izmene in čustvena izčrpanost – ne privabijo novih ljudi. Delavce iščemo po vsej bivši Jugoslaviji, pa tudi tam ni več kadra. Sistem enostavno ne deluje.” Tudi kapacitete samega doma so zaradi pomanjkanja kadra omejene. Prazne postelje – še pred kratkim jih je bilo 40 – pomenijo daljšo čakalno dobo za ljudi, ki nujno potrebujejo oskrbo, in obenem finančni pritisk na zavod.
Kaj lahko stori država – in kaj lahko naredi Ljubljana?
V NSi Ljubljana se zavedajo, da mora država prevzeti odgovornost in sistemsko urediti področje dolgotrajne oskrbe – z večjim vrednotenjem poklicev, boljšimi pogoji dela ter ustrezno integracijo tujih delavcev. Vendar ob tem poudarjajo, da tudi občina Ljubljana lahko in mora ukrepati.
Skrb za starejše ni strošek, ampak temelj družbene odgovornosti. In tudi tujim delavkam, ki opravljajo to plemenito delo, moramo omogočiti, da postanejo del naše skupnosti – z jezikom, dostojnim bivanjem in spoštovanjem. NSi Ljubljana poudarja: biti moderna evropska prestolnica pomeni znati poskrbeti za svoje najšibkejše in za tiste, ki zanje skrbijo.