Na začetku leta je ljubljanski župan Zoran Janković skupaj z vodstvom javnih podjetij predstavil vrsto podražitev komunalnih storitev, ki so začele veljati že to pomlad. Prve posledice so Ljubljančani občutili na položnicah že marca, saj so se zvišali stroški za odvoz komunalnih odpadkov, oskrbo z vodo, ogrevanje in plin.
Glavni razlog za dvig cen ravnanja z odpadki je še vedno odsotnost sežigalnice v Ljubljani. Ker prestolnica nima lastne naprave za predelavo komunalnih odpadkov, mora na leto v tujino, predvsem v Avstrijo in Nemčijo, odpeljati kar 80.000 ton smeti. Cena za vsak tak prevoz znaša 192 evrov na tono, kar pomeni skupni letni strošek v višini približno 16 milijonov evrov. Te stroške bo zdaj bolj občutil tudi končni uporabnik. Kljub temu bo Mestna občina Ljubljana še naprej omogočala dva brezplačna odvoza komunalnih odpadkov mesečno.
Dodatno so postali plačljivi tudi azbestni odpadki. Od 1. februarja 2025 dalje morajo stroške odlaganja kritine iz azbesta plačati tako fizične kot pravne osebe, saj se material ob oddaji stehta in obračuna. Do zdaj je bil ta odpadek za fizične osebe brezplačen, kar pa se zdaj spreminja. Gradbeni odpadki do 500 kilogramov sicer ostajajo brezplačni za fizične osebe, vendar morajo podjetja zanje še vedno plačevati polno ceno. Gostinci in vsi, ki najemajo javne površine za svojo dejavnost, bodo morali obvezno skleniti pogodbo z VOKA-SNAGO, kjer bodo natančno opredelili, kam in kako bodo odvažali odpadke.
Dražja je tudi voda. Povprečna gospodinjska položnica se je povečala za približno 3,66 evra mesečno, kar ustreza povprečni porabi 13 kubičnih metrov. Vodarina se je zvišala za od 9 do 11 odstotkov, odvisno od količine porabe in vrste uporabnika.
Energetika Ljubljana, največji distributer električne energije v državi, pa medtem nadaljuje z energetsko preobrazbo. Eden izmed kotlov na premog so že predelali za uporabo lesne biomase, kar pomeni pomemben korak k bolj zeleni Ljubljani. Projekt je ocenjen na sto milijonov evrov in bo sofinanciran iz kohezijskih sredstev. Zaključek gradnje je predviden do leta 2027. Energetika Ljubljana v ogrevalni sezoni porabi kar 200.000 ton slovenske lesne biomase, kar pomembno prispeva h krožnemu gospodarstvu. Kljub temu pa bo v najhladnejših mesecih še vedno potreben premog, kar pomeni nadaljnje plačevanje CO₂ kuponov. Za primerjavo – sežigalnica v Celju teh kuponov ne plačuje več, kar odpira vprašanje stroškovne konkurenčnosti.
Tudi plin ni ušel podražitvi. Po sedmih letih nespremenjene cene se je 1. januarja 2025 cena zvišala za štiri evre na stanovanje in osem evrov na hišo. Skupna cena plina z omrežnino je v prejšnjem letu znašala 45,95 evra na megavatno uro. Čeprav plin velja za energetsko učinkovit vir z nizkim ogljičnim odtisom in brez prašnih delcev, ga je vojna v Ukrajini potisnila med bolj obdavčene vire energije.
Kljub številnim razvojnim projektom in zeleni preobrazbi ostaja grenak priokus za uporabnike, ki bodo prve posledice čutili prav v svojih denarnicah. Višje položnice, predvsem za tiste z nižjimi prihodki, postavljajo vprašanje, ali se zeleni prehod res izvaja solidarno in premišljeno. Ostaja upanje, da bodo vlaganja v lokalne energetske vire, zmanjševanje izvoza odpadkov in učinkovitejše ravnanje z viri dolgoročno res prinesla prihranke – in bolj zdravo, čisto Ljubljano.