Mojca Sojar, ljubljanska mestna svetnica Nove Slovenije, je zavrnila vabilo na slovesno odprtje kopališča Ilirija v Ljubljani, pri čemer je izpostavila več razlogov, zaradi katerih se ne more veseliti te investicije. V svoji izjavi je poudarila, da se otvoritve ne bo udeležila, ker projekt, kljub velikim obljubam, ni izpolnil pričakovanj in je v mnogih pogledih problematičen.
Eden izmed glavnih razlogov za njeno odločitev je, da je bil olimpijski bazen ena izmed desetih predvolilnih obljub, ki jih je podal župan Zoran Janković ob začetku svojega prvega mandata, vendar je bil dokončan šele po skoraj dvajsetih letih. Ob tem je dodala, da bi takšen kompleks, kot je bazen Ilirija, težko umestiti v samo središče mesta, saj bi bilo bolje, da bi bil zgrajen na primernem mestu z večjo dostopnostjo in manjšimi negativnimi vplivi na mestno okolje.
Poleg dolgega obdobja gradnje je Sojarjeva izpostavila tudi zamude v časovnem okviru obnove. Izvajalec je imel predvideno 18-mesečno obdobje za dokončanje projekta, ki se je začel v začetku leta 2022, zaključek pa je bil načrtovan do leta 2024. Vendar pa so se roki podaljšali, kar je povzročilo številne zastoje in nevšečnosti, ki so vplivali na končni rezultat.
Še bolj moteč vidik, na katerega je opozorila mestna svetnica, pa je močna podražitev projekta. Preseganje začetno predvidenega proračuna, skupaj z vsemi zgoraj omenjenimi težavami, je povzročilo občutek razočaranja pri mnogih prebivalcih Ljubljane, saj so pričakovali bolj racionalno izvedbo in hitrejšo realizacijo obljub.
Zaradi vseh teh razlogov, Mojca Sojar ni pripravljena podpreti prizadevanj direktorice Javnega zavoda Šport Ljubljana in župana Jankovića, ki trdijo, da je odprtje bazena pomembno za trajnostni napredek mesta, ohranjanje identitete in spodbujanje zdravega načina življenja. Sojarjeva meni, da takšni cilji ne morejo biti doseženi, če so povezani z napakami pri izvedbi projekta, visokimi stroški in neupravičenimi zamudami.
S tem je jasno sporočila, da se ne bo pridružila dogodku, ki ga vidi kot nadaljevanje političnega marketinga, ki ne ustreza realnim potrebam mestne skupnosti.